APARIGRAHA - Naučite se sposobnosti odpuščanja

Aparigraha – nenavezanost je ena od petih yam ali etičnih pravil življenja in je del Patanjalijevih joga suter (najstarejši zapisi o jogi). Ta yama se nanaša na opuščanje, zapuščanje, odpuščanje stvari, čustev, navad, vzorcev ali odnosov, ki nam ne služijo več.

Aparigraha je eden osrednjih naukov v besedilih Bhagavad gite (zapisi o prepričanjih, zavesti, karmi, jogi in reinkarnaciji, ter filozofska razlaga človekove biti). V teh zapisih Krišna razlaga eno najpomembnejših vodil v jogi: “Naj bo vaša pot pomembnejša od vašega cilja.«


Na primer – velikokrat se nam zgodi, da skačemo iz projekta v projekt, ko pa nekaj zaključimo, ne znamo, ne zmoremo ali nimamo časa uživati plodov svojega dela. Nenehna skrb ali bomo dovolj dobri in dovolj uspešni, nas sili v delovanje z umom, srce obnemi in tako velikokrat pozabimo zakaj smo sploh vstopili v nek projekt. Ker smo preveč navezani na pohvalo, mnenja drugih, prenehamo čutiti strast v projektih in prenehamo uživati v tem, kar počnemo, lahko nam postane celo v breme.


Veliko umetnikov, izumiteljev in ostalih velikih umov, je delovalo izključno iz srca. Ker niso imeli potrebe po priznanju, po ugajanju, pohvali, so dopustili, da strast zaživi in deluje skozi srce, rezultat tega pa so bili izjemna dela in dosežki. Velikokrat v času svojega življenja niso bili sprejeti s strani množic ali pa se jim je to zgodilo šele po njihovi smrti.



Aparigraha govori o tem, da se ne navezujmo na ničesar, ne na lastnino, ne na ljudi, ne na dogodke, ne na položaj, ne na čustvena stanja. Navezanost na našteto povzroča skrbi, kaj se lahko zgodi, če kaj od tega izgubimo. Aparigraha je umetnost uvideti kaj resnično potrebujemo.


Joga bistri um in nam pomaga, da uvidimo svoje resnične potrebe in jih ne pomešamo z željami. Da ne bo pomote, nič ni narobe z izpolnjevanjem želja, če le te ne nadomeščajo naših potreb po nečem drugem. Če pogledamo že z vidika naših osnovnih telesnih potreb, se velikokrat dogaja, da zamenjamo potrebo po ljubezni, slišanosti, prepoznanju s hrepenenjem po hrani, pijači in materialnimi dobrinami.


Da bi zmogli prepoznati resnične potrebe, si pomagamo s principi joge (nenasilje, resnicoljubje, ne-kraja, zmernost). S pomočjo teh principov obljubimo sebi, da bomo do sebe spoštljivi, se ne bomo poškodovali, da bomo do sebe iskreni in si ne bomo lastili tega, kar ni naše. Kombinacija yam, skupaj s principom nenavezanosti, ki upošteva načelo, da obdržimo le to, kar nam služi in je za nas potrebno, prinaša občutno izboljšanje kvalitete življenja.


Še težje kot opustiti materialne stvari, je opustiti ideje, predsodke in nezdrave vzorce, ki se jih oklepamo. Sanskrit uporablja besedno zvezo “Idam Namam”, kar pomeni “To ni moje”. Z razumevanjem tega lahko »opustimo« in s spoštovanjem vrnemo vse, kar ni naše.


Kako gojim princip nenavezanosti v praksi joge?


Poiščimo resnični razlog za našo prakso. Ali je moja joga praksa namenjena povezavi s seboj, mi pomaga postajati vsak dan boljša oseba ali je le praksa asan kot takih. S staranjem, s poškodbo ali boleznijo, se telo spreminja, zmore manj – ali me to ovira pri moji praksi joge, sem navezana na asane, ki sem jih lahko izvajala do nedavnega ali je globina tisto, kar mi daje joga. Ali se moj um na blazini ukvarja s tem kako izgledam, kako me vidi učitelj ali pa sem tu, da preidem v čudovito uravnovešenost in stanje miru, kar nudi joga.


Telesni napredek naj ne bo edino vodilo v praksi joge. Največje veselje v praksi joge je občutek svobode, je samo-spoznavanje, samo-realizacija. Vadimo ljubezen do prakse take kot je, brez prisile, brez pričakovanj.


Nenavezanost v odnosu do lastnine in položaja:


Razmislimo koliko materialnih stvari, oblačil, obutve posedujemo, ki jih ne bomo nikoli več oblekli in obuli, vendar so še vedno doma za »vsak slučaj«? Koliko pripomočkov, okraskov, knjig imamo, ki jih ne potrebujemo?

Princip nenavezanosti nam pomaga uvideti kaj in koliko dejansko potrebujemo in na kaj in koliko smo v resnici le navezani. Preverimo skozi prakso ali delujemo iz dokazovanja, umeščanja v skupine ali potrebe po občudovanju.

Navezanost na položaj, poklic, funkcijo je velikokrat prej v breme kot v korist. Tudi v tem segmentu nam joga daje odlično možnost refleksije med tem, kaj v resnici želim in kaj živim. Pomaga, da se poslovimo od kakšne funkcije, ki nam je že davno v breme.


Nenavezanost v prehrani: