ALI RES DRŽI MIT, DA JOGA PRINAŠA VEČNO MLADOST?

Za jogo pravijo, da prinaša večno mladost. Vendar si ljudje vse prevečkrat razlagajo ta stavek kot dejstvo, da z jogo ne bo gubic, da bomo ostali v isti fizični obliki kot pri 25-ih letih.


Vse prevečkrat opazujem, kako staranje že v obdobju proti štiridesetem ljudem prinaša zagrenjenost, večno objokovanje mladosti, hrepenenje za nečim, česar ni in ne bo več.


Staranje lahko spremeni srečne ljudi v prave tečnobe. V zgodnjem obdobju življenja obstaja veliko vprašanj o življenju: ali bom zmogel najti sorodno dušo, ali bom imel otroka, bom naredil kariero itd…. Potem veliko let živimo za uresničevanje teh ciljev. Z leti nekatere cilje uresničimo, nekatere ne, se stabiliziramo. Leta prinašajo bolj stabilna čustva.


Joga pravi da je človek star toliko, kot je stara in vitalna hrbtenica, kot so stari notranji organi, kot je gibek njegov dih.

V kasnejšem obdobju je čas, da ozavestimo boljšo skrb za telo, da želimo ostati zdravi in vitalni in uživati v svojem telesu še mnogo let. Zato je potrebno paziti na svojo energijo, uravnavati nivo napetosti, vitalnosti, ohranjati gibke in gibljive sklepe, močne mišice in ohranjati notranje organe v dobri kondiciji, da dobro opravljajo svoje delo.

Večjo pozornost si zasluži tudi skrb za notranje počutje – kakšna čustva gojimo, kako hranimo svoje čustveno telo, prav tako kot fizično; pomembno je, kaj in kako razmišljamo, kako delujemo, s kakšnimi ljudmi se družimo, da izbiramo dejavnosti, ki nam prinašajo veselje in se izogibamo tistim, ki nas ne razveseljujejo.


Razmišljam o staranju…

Ko se znajdeš v 40-ih, prenehaš s štetjem gubic na obrazu in se začneš ukvarjati z dobrim počutjem v lastni koži. Moj pogled na staranje se je v zadnjih nekaj letih drastično spremenil. Hvaležna sem, da gre čas naprej, saj sem dosti bolj zadovoljna s sabo zdaj, kot sem bila pred 10 leti. Zase sem izbrala zdrav življenjski slog, zdravo prehranjevanje, dnevno vadbo, dovolj spanja, veliko vode, pozitivne misli in samo-sprejemanje. Z leti sem se naučila uravnavati tudi stres.

Menim, da znam zdaj bolje uporabljati svojega notranjega vodnika – svojo intuicijo in občutke, ki me usmerjajo v pravo smer in mi pomagajo pri izogibanju stresa.


Na ta način sama izbiram pot, kako se bom starala. Zavedam se, da je stres v mojem življenju vseskozi prisoten, vendar je odločitev, kako se bom odzivala na stres, moja.


Kako torej delovati?

1. Ozavestimo, da ves stres ni slab

Obstaja vrsta stresa, ki daje občutek vznemirjenja in pričakovanja, neke vrste ustvarjalni stres. Tovrsten stres deluje spodbudno in pomaga doseči cilje.


2. Težka obdobja v življenju razumimo kot priložnosti za rast.

Ko se srečujemo z zahtevnimi situacijami; npr. konflikt s kolegom pri delu, vedno obstajata dve poti. Situacijo lahko občutimo kot težavo ali pa kot priložnost za osebno rast. Vprašajmo se: kaj lahko spremenim pri sebi, da odpravim konflikt, kako spremenim svoje reakcije, zakaj je ta oseba tako reagirala na moj odziv itd…? Če moramo izbrati med težavo ali izzivom, izberimo izziv. Izziv, s katerim rastemo in se spreminjamo.